Duhovno branje

About Duhovno branje

Duhovno branje

Publisher

HOZANA.si

Category

religion & spirituality

Language

sl

Explicit

No

First episode

13 Feb 2024

Latest episode

7 Nov 2026

Latest episodes

556 episodes in the feed.

1. 

   7 Nov 2026

   8. november: Ko smo bili izgubljeni, nas je Kristus rešil

   Začetek homilije pisatelja iz 2. stoletja (1, 1 -2, 7) Ko smo bili izgubljeni, nas je Kristus rešil Bratje, o Jezusu Kristusu moramo imeti pravilne pojme: da je Bog in sodnik živih in mrtvih. Tudi o lastnem zveličanju ne smemo preveč površno misliti. Če namreč te reči površno ocenjujemo, tudi sebe obsojamo na skromno upanje. Zaradi naše plitkosti potem grešijo še drugi. Krivda pa je naša, ker se ne zavedamo, kdo, odkod in kam nas kliče in kakšno trpljenje je Jezus Kristus prestal za nas. S čim mu bomo torej povrnili, kakšno plačilo mu bomo dali za to, kar nam je dal on? Koliko dobrot mu dolgujemo! Dal nam je življenje, kakor pravi oče nas je imenoval otroke, ko smo bili izgubljeni, nas je rešil. Kako ga bomo dovolj slavili? S čim bomo vračali, da bi odtehtali vse tisto, kar smo prejeli? Iztirila je bila naša pamet, naše srce: častili smo kamnite in lesene kipe pa zlate in srebrne, samo obrtniško delo. Obdajal nas je mrak; bili smo popolnoma brljavi, pa smo le spregledali, ker smo se po njegovi volji rešili tistega usodnega dima, ki nas je obdajal. Ker je v nas videl nešteto pogubnih zmot in ker je videl, da nimamo nobenega drugega upanja na rešitev, če nas sam ne reši, smo se mu zasmilili in ganili njegovo srce. Zato je nas, ki nas takorekoč ni bilo, poklical iz niča in hotel, da smo to, kar smo. Raduj se, nerodovitna, ki nisi rodila; vzklikaj in vriskaj, ki nisi imela porodnih bolečin! Zakaj več otrok bo imela osamljena kakor poročena. Ko pravi: raduj se, nerodovitna, ki nisi rodila, misli nas. Nerodovitna je bila namreč naša Cerkev, dokler ji niso bili dani sinovi. Ko pa pravi: vzklikaj, ki nisi imela porodnih bolečin, hoče reči, naj se prav tako kakor porodnice s prošnjami neprestano obračamo nanj. Zakaj več otrok bo imela osamljena kakor poročena pa pravi zato, ker se je zdelo, da je naše ljudstvo zapuščeno in oropano Boga. Sedaj pa, ko smo mi vero sprejeli, nas je več kakor tistih, o katerih se je zdelo, da imajo Boga. Sveto pismo pravi tudi tole: Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. S tem nam hoče reči, da želi rešiti tiste, ki bi sicer propadli. Veliko in občudovanja vredno dejanje je namreč podpreti tisto, kar se maje, in ne tisto, kar že samo po sebi stoji. Tako je tudi Kristus hotel rešiti tiste, ki smo bili izgubljeni. In res je mnoge rešil s tem, da je prišel in nas poklical, ko smo bili že izgubljeni.

2. 

   6 Nov 2026

   7. november: Nosimo okrog Kristusovo umiranje

   Iz razprave sv. Ambroža, škofa, O dobrini smrti (3,9; 4,15) Nosimo okrog Kristusovo umiranje Apostol pravi: Svet je zame križan in jaz svetu. Da bi doumeli, da tudi pri življenju lahko doživljamo smrt in sicer srečno smrt, nas apostol spodbuja, naj na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje na našem telesu razodene. Zato naj le bomo v oblasti smrti, da vzklije življenje: naj sledi srečno življenje po smrti, srečno življenje po zmagi in srečno življenje po končanem boju. Tedaj zakoni telesnosti ne bodo več kljubovali zakonom duha. Preneha naj borba s tem umrljivim telesom in naj v umrljivem telesu zmaga. Toda sam ne vem, če ni smrt močnejša od življenja. Prav apostolove besede me nagibajo k temu, ko pravi: V nas deluje smrt, v vas pa življenje. Smrt enega, a koliko narodom je dala življenje! Zato nas uči, naj si mi, ki smo v tem življenju, želimo take smrti, da se bo v našem telesu odražala smrt Kristusa, tista srečna smrt, po kateri se telesni človek uničuje, da se tako obnavlja notranji človek. Naj naša zemeljska hiša razpade in se nam odpre nebeški dom. Zato posnema smrt tisti, ki se odpove telesnosti in se reši verige, o kateri govori Gospod po Izaiju: Raztrgaj spone krivičnosti, vrni svobodo tlačenim, odpusti strte v prostost in zlomi vsako hudobijo. Gospod je dopustil smrt, da bi prenehal greh. Da bi pa smrt ne pomenila konca naše narave, je bilo podarjeno vstajenje. Tako s smrtjo preneha krivda, z vstajenjem pa se ohranja naša narava. Smrt je torej nujnost za nas vse. Tvoje življenje naj bo stalen prehod iz pokvarjenosti v nepokvarjenost, iz smrtnosti v nesmrtnost, iz nemira v pokoj. Naj ti torej ne bo smrt odvratna. Veseli se raje koristi srečnega prehoda. Kaj je namreč smrt, če ne pokop pokvarjenosti in vstajenje kreposti? Balaam je zato dejal: O da umrjem s smrtjo pravičnih, kar pomeni: naj bo pokopano moje življenje, da se znebi hudobije in se obleče v pravičnost tistih, ki nosijo na duši in na telesu Kristusovo smrt.

3. 

   5 Nov 2026

   6. november: Sveta misel je moliti za rajne

   Iz govorov sv. Gregorja Nacianškega, škofa (7. govor v čast bratu Cezariju, 23-24) Sveta misel je moliti za rajne Kaj je človek, da se ga spominjaš? Kakšna skrivnost me obdaja? Majhen sem in velik, umrljiv in neumrljiv, zemeljsko in nebeško bitje. Pokopan moram biti s Kristusom in z njim vstati, postati dedič s Kristusom, postati božji sin in celo kakor Bog. Vsekakor je to za nas velika skrivnost. V tej skrivnosti se je Bog zaradi nas učlovečil in postal ubog. Hotel je povzdigniti človeštvo, rešiti svojo podobo in ponovno oblikovati človeka; da bi vsi postali eno v Kristusu, ki je dovršeno v nas vseh postal vse to, kar je on sam. Da bi torej ne bili več moški in ženska, pogan in Skit, suženj in svoboden človek – te reči še spadajo med značilnosti mesenega človeka – marveč da bi v sebi nosili božje značilnosti. Po njem in zanj smo namreč bili nastali, zato naj nas ta lik tako oblikuje in upodablja, da bomo samo po njem spoznatni. O da bi bili to, kar upamo, po veliki dobroti Boga, velikodušnega delivca darov. On zahteva malo, a že zdaj in za prihodnji čas podarja velike stvari tistim, ki ga iskreno ljubijo. Zaradi ljubezni do njega in upanja vse prenašamo, vse pretrpimo, za vse se zahvaljujemo, za ugodne in neugodne reči, ker jih božja beseda pogosto tudi te imenuje odrešilna orožja. Njemu priporočamo svoje duše in duše njih, ki so na skupni poti bili hitrejši in so odšli pred nami. O Gospod in Stvarnik vseh bitij in posebno še tega človeka! Bog ljudi, ki so tvoji, Oče in krmar! Gospodar življenja in smrti! Varuh naših duš in dobrotnik! Ti, ki vse ustvarjaš in z delovanjem svoje Besede, v skladu z globočino svoje modrosti in previdnosti, pravočasno vse preurejaš, prosim, sprejmi mojega brata, prvega izmed nas, ki je odšel v domovino! Vodi naše telesno življenje, dokler vidiš, da je koristno, in sprejmi potem tudi nas, ko bo primerno. Sprejmi nas takrat pripravljene, polne svetega strahu, a vendar ne nemirne. Naj se ne umaknemo zadnji dan kakor tisti, ki so strastno navezani na ta svet in telesnost. Z veseljem naj hitro vstopimo v dolgotrajno in blaženo življenje, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Njemu slava vekomaj. Amen.