Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v znanost
Claim This Podcastby RTVSLO – Ars
219 episodes
Updated Daily
Accepts GuestsHas SponsorsLocation 🇸🇮
Podcast Overview
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Language
🇸🇮
Publishing Since
3/21/2022
3 verified contact emails on file for Pogled v znanost
Pitch yourself as a guest, propose sponsorships, or reach out directly to the host.
Recent Episodes
June 8, 2026
Kovači so bili predhodniki spoznavanja knjige narave
Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru priznanih poklicev pri nas. Z Globočnikom nisva govorila o kovačih kot enih od predhodnikov knjige narave, torej spoznavanja lastnosti snovi, rude, za preoblikovanje v človeku koristne predmete. Je pa ta del nadomestil uvod v pogovor. V uvodu sem na kratko povzel izvor kovaštva in starodavne začetke človekovega spoznavanja z lastnostmi snovi. To se je pri ljudstvih, ki so izumila zgodovino zrcalilo tudi v njihovih mitologijah. Stari Grki, oziroma Heleni, kot se sami imenujejo še danes v svojem jeziku - njihova dežela je bila nekoč Helada, danes pa je »Eliniki dimokratia – grška republika« - Heleni so torej imeli Pantheon, skupek bogov, Olimpskih in starejših Titanskih bogov. Menda je bil najgrši in celo malce pohabljen, tako da je šepal, Hefajst, sin Zeusove žene Here, ki pa ga je po rojstvu zaradi iznakaženosti zavrgla in ga vrgla v morje. Po dnevih padanja (značilno pretiravanje) se je znašel nekje, kjer se je naučil taliti rude in kovati kovine. S tem znanjem se je tudi maščeval Heri tako, da je zanjo skoval zlati prestol, ki je sedečega priklenil. Cena za izpust Here, ki so jo moledujoči bogovi morali plačati Hefajstu , da jo izpustijo, je bila roka najlepše od lepih – Afrodite. Bog ognja, kovačev in obrtnikov Hefajst je z veščino razumevanja transformacije rude, torej snovi v bolj uporabno snov – kovino, pokazal vztrajnost tako kot jo je pokazal pri tem, da je zaradi nje dobil najlepšo žensko. Ki ga je sicer varala z bogom vojne Aresom, ampak se je tako kot materi, maščeval tudi Afroditi in njenemu ljubimcu. Ko sta bila v postelji pred vrhuncem je nanju vrgel mrežo, in na ogled golega ujetega para povabil vse bogove z Olimpa, ki so se ob tem menda celo zabavali. Ta zgodba pove veliko o naravi starogrških bogov, boginj in njihovih podobnikov in podobnic. Gre za personifikacije človekovih osebnostnih lastnosti in prikaze fenomenov narave – Pozejdon je bil npr. bog morja. No, kovaštvo je bila ena od prvih začetnih dejavnosti spoznavanja snovi. In tako nemara eden od začetnikov znanosti, ki se od vere razlikuje v preprostem dejstvu. V verski fenomen verjamemo brez dokaza o njegovem dejanskem obstoju, znanost pa z dogovorjenim pojmovnim aparatom in metodami potrebuje dokaz o obstoju neke lastnosti, procesa ali prehoda iz enega v drugo stanje, agregatno, bi rekli kemiki. FOTO: Kovač Janez Globočnik kuje podkev, ki jo je pravkar iz žerjavice s kleščami potegnil na nakovalo v Tehniškem muzeju Slovenije VIR: Program Ars, Goran Tenze
June 1, 2026
Merjenje srčnega tlaka z mikrofonom
Po vsem svetu obstaja potreba po izboljšanju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sisteme. Trenutno merilno negotovost 3 mmHg bi bilo treba izboljšati. Tokratni gost prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani oziroma Laboratorija za metrologijo in kakovost. Asistent dr. Žan Tomazini je s sodelavci razmišljal o sfigmomanometrih in avtomatskih merilnikih srčnega tlaka, ki jih že v osnovi kalibrirajo le s senzorji, ki merijo statični tlak. Manšeta, ki jo ovijemo nad komolcem, pa dejansko meri tlak v njej sami in ne srčnega, ki je seveda dinamična kategorija. Od tod je prišla ideja za uporabo kondenzatorskega mikrofona, ki bi namesto klasičnih senzorjev tlaka v manšeti zaradi njegovih lastnosti pravzaprav merila dejansko dinamiko srčnega tlaka. Med drugim jih je k temu spodbudila odsotnost standarda za dinamično komponento tlaka. To se uporablja v algoritmih, s katerimi merilniki pridejo do vrednosti o sistoličnem/diastoličnem tlaku. V objavljeni študiji (https://www.mdpi.com/1424-8220/23/19/8340 ) so predlagali novo metodo merjenja zračnega tlaka v cevi sfigmomanometra med merjenjem krvnega tlaka z uporabo kondenzatorskega mikrofona. Zasnovali, izdelali in preizkusili so sistem, ki uporablja metodo radiofrekvenčne (RF) modulacije za pretvorbo sprememb kapacitivnosti kondenzatorskega mikrofona v signale tlaka. Radiofrekvenčni mikrofon so preizkusili z nizkofrekvenčnim virom zvoka, simulatorjem krvnega tlaka in s piezoresistivnim senzorjem tlaka kot referenco. Izvedli so potrebne teste za oceno negotovosti sistema. Prototip RF mikrofona ima delovno frekvenčno območje od 0,5 Hz do 280 Hz v območju tlaka od 0 do 300 mmHg. Skupna razširjena negotovost (k = 2, p = 95,5 %) RF mikrofona je bila 4,32 mmHg. Predlagana metoda bi lahko vzpostavila sledljivost naprav za merjenje krvnega tlaka do akustičnih standardov, opisanih v standardu IEC 61094-2, in bi se lahko uporabila tudi pri oblikovanju dinamičnih standardov krvnega tlaka. V pogovoru pa več o tem, zakaj so za preizkušanje hipoteze o točnejšem merjenju srčnega tlaka prišli z uporabo radiofrekvenčne metode pri odzivu tega mikrofona na zvok srčnega utripa. FOTO: Shema predlaganega DF mikrofona za merjenje srčnega tlaka VIR: Žan Tomazini
May 25, 2026
Osrednji center jedrske tehnologije in tehnike pri nas deluje že 60 let
Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomics, infrastrukturo centra pa so zgradila domača gradbena podjetja. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine, uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh, za raziskave z nevtroni in žarki gama, za izdelavo radioaktivnih izotopov. Predvsem pa je bil ta reaktor, sicer razmeroma šibke toplotne moči 250 kWatt, temelj za izgradnjo zmogljivosti in znanja za Slovenijo kot jedrsko državo. Danes zvečer bo tako predsednica republike na slovesnosti v Ljubljani inštitutu za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije ob 60-letnici delovanja reaktorja TRIGA podelila državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Predstavitev šestih desetletij delovanja tega reaktorja, osnovne in visoke šole za upravljanje in delovanje jedrske elektrarne v Krškem, so nam novinarjem predstavili sedanji ključni ljudje centra in reaktorja, ki jih bomo slišali v oddaji. Prvi bo na vrsti, od lani direktor IJS, prof. dr. Leon Cizelj, poznavalec jedrske tehnike in že dolgo povezan z delovanjem reaktorja, sledil mu bo vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra dr. Anže Jazbec, predstavitev pa bo sklenil prof. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, sicer pa tudi vodja Odseka za reaktorsko fiziko – F8 na inštitutu. FOTO: Modrina hladilne vode reaktorja po poskusnem zagonu in delovanju VIR: Program Ars, Goran Tenze
219 total episodes available
Similar Podcasts
Discover related shows you might enjoy
Podobe znanja
RTVSLO – Ars
Intelekta
RTVSLO – Prvi
Glasovi svetov
RTVSLO – Ars
Ars humana
RTVSLO – Ars
Sledi časa
RTVSLO – Prvi
Globalna vas
RTVSLO – Val 202
Razgledi in razmisleki
RTVSLO – Ars
Kulturni fokus
RTVSLO – Prvi
Atmosferci
Ciril Komotar, Jure Gregorčič, Sebastjan Plevnjak, Jernej Rajer
Radio GA - GA
RTVSLO – Prvi
Opazovalnica
Jure Godler in Anže Tomić
Frekvenca X
RTVSLO – Val 202
18. vzporednik
RTVSLO – Val 202
Intervju - Radio
RTVSLO – Prvi
Labirinti sveta
RTVSLO – Prvi
Deep-dive analytics for Pogled v znanost
Frequently asked questions
Have a different question and can't find the answer you're looking for? Reach out to our support team by sending us an email and we'll get back to you as soon as we can.
- What is Pogled v znanost?
- How often does this podcast release new episodes?
This podcast updates daily.
- Where can I listen to this podcast?
This podcast is available on 9 platforms including Apple Podcasts, Spotify, and more. You can also use the RSS feed directly.
- Does this podcast accept guests?
No, this podcast does not typically feature guests.
Legal Disclaimer
Pod Engine is not affiliated with, endorsed by, or officially connected with any of the podcasts displayed on this platform. We operate independently as a podcast discovery and analytics service.
All podcast artwork, thumbnails, and content displayed on this page are the property of their respective owners and are protected by applicable copyright laws. This includes, but is not limited to, podcast cover art, episode artwork, show descriptions, episode titles, transcripts, audio snippets, and any other content originating from the podcast creators or their licensors.
We display this content under fair use principles and/or implied license for the purpose of podcast discovery, information, and commentary. We make no claim of ownership over any podcast content, artwork, or related materials shown on this platform. All trademarks, service marks, and trade names are the property of their respective owners.
While we strive to ensure all content usage is properly authorized, if you are a rights holder and believe your content is being used inappropriately or without proper authorization, please contact us immediately at hey@podengine.ai for prompt review and appropriate action, which may include content removal or proper attribution.
By accessing and using this platform, you acknowledge and agree to respect all applicable copyright laws and intellectual property rights of content owners. Any unauthorized reproduction, distribution, or commercial use of the content displayed on this platform is strictly prohibited.