Kje pa vas čevelj žuli

About Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Publisher

RTVSLO – Val 202

Language

sl

Explicit

No

First episode

13 Jun 2018

Latest episode

2 Sept 2020

Latest episodes

99 episodes in the feed.

1. 

   2 Sept 2020

   Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

   "Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo Kam nas kot družbo lahko pripelje nova predlagana medijska zakonodaja v Sloveniji? "Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? "Svoboda izražanja in tiska je tako kot vsaka svoboda – ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi – vedno obstajala, le da pogosteje ali izključno kot privilegij in redko, če sploh kdaj, kot univerzalna človekova pravica," je v uvodnem članku zbornika Premisleki o prihodnosti javnih medijev (https://knjigarna.fdv.si/knjige/komunikologija/javnost/i_806_premisleki-o-prihodnosti-javnih-medijev) zapisal akademik in profesor dr. Slavko Splichal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Splichal). Po vzponu in razvoju tiska so mediji s pojavom radia, televizije in spleta, v 20. stoletju dosegli pravo eksplozijo in tudi vpliv. Zaradi nadzorne vloge nad tremi vejami oblasti, so mediji dobili tudi nadimek, četrta veja oblasti, za katero pa se po mnenju odgovorne urednice spletnega časopisa Časoris (https://casoris.si/) Sonje Merljak Zdovc (https://val202.rtvslo.si/2020/07/otroci-tezko-locijo-med-dejstvi-in-mnenji/) zdi, da ima vedno manj moči. Da je dodana vrednost medijev ravno v tem, da interpretira vsebino in dogodke ter jih postavlja v širši kontekst, pa poudarja komunikolog in izredni profesor Peter Sekloča (https://www.fhs.upr.si/sl/resources/files/zaposleni/sekloca-fhs-2019-slo.pdf) na Fakulteti za humanistične študije (https://www.fhs.upr.si/sl) Univerze na Primorskem. V Sloveniji lahko kmalu pričakujemo nove zakone na medijskem področju. Na Katedri za novinarstvo so zapisali, da so “predlogi sprememb štirih medijskih zakonov, ki so v javni obravnavi, pripravljeni tako slabo in tako škodljivo, da jih tudi spremembe posameznih predlaganih členov ne morejo bistveno izboljšati.” Ter pozvali k takojšnjem umiku iz zakonodajne procedure. Sonja Merljak Zdovc pravi, da nas tudi trenutni zakon še vedno zaznamuje in omejuje. George Orwell je zapisal: "Svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja". Svoboda pa je ena izmed temeljnih vrednot vsake demokratične družbe. Slavko Splichal pa še dodaja: “čim bolj se država in stranke vmešavajo v medije, tem večja je nevarnost ukinjanja civilne družbe in demokracije, saj so mediji lahko 'čuvaji demokracije' le, če predstavljajo civilnodružbeni nadzor nad nosilci (ne le) politične moči. To pa po drugi strani in na videz paradoksalno zahteva prav od politične države, da s sredstvi, ki jih ima na voljo, zagotovi pravni in materialni okvir za avtonomno delovanje medijev in novinarjev.” "Pritiskov na javni servis ne doživljamo samo v Sloveniji. Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BCC." Pogovor z dr. Nikolajem Jeffsom, anglistom in sociologom kulture (https://val202.rtvslo.si/2020/09/nikolai-jeffs/)

2. 

   19 Aug 2020

   Peter Svetina, varuh človekovih pravic

   Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Kako premagati sistemsko neodzivnost državnih organov in ali je epidemija prinesla tudi erozijo naših temeljnih svoboščin, je skušal pojasniti varuh človekovih pravic (http://www.varuh-rs.si/) Peter Svetina. Med epidemijo je v določeni meri prišlo do poseganja v človekove pravice, to je dejstvo, pravi varuh, ki sicer tudi nasprotuje nadgradnji domov za ostarele po zastarelih principih, ampak zagovarja moderne metode vključevanja v družbo. Maske so naša nova normalnost in na to se moramo navaditi, sploh, če za tem stoji stroka, ki nošenje mask priporoča. "Čeprav vlada v uredbi še ni določila, da bi lahko za nenošenje posameznike kaznovala, to ne pomeni, da jih ne nosimo," opozarja Svetina in pojasnjuje, da pa kljub temu pravnih podlag za kaznovanje posameznikov ni. "Razen za pravne osebe, te pa obstajajo!" "Umaknil sem se iz družabnih omrežij zaradi sovraštva in primitivizma. Če se umakneš, še ne pomeni, da to odobravaš. Svoboda govora je zelo pomembna, ne smemo pristajati na njeno omejevanje. Ampak drugo pa je primitivizem. Kultura dialoga mora obstajati." Na koncu se za monitoring protestov niso odločili. "Izvajali ga bomo če bo prihajalo do pobud, ki nas bodo opozarjale, da so bili konkretni ljudje v konkretnem postopku kršene človekove pravice." "Naloga varuha je, da se na področju Republike Slovenije spoštujejo človekove pravice. Ne morem se spuščati v ocene ostalih držav," odgovarja na vprašanje o tem, kako ocenjuje razmere v državah (Hrvaška), kamor so bili izgnani nekateri migranti.

3. 

   5 Aug 2020

   Turizem nas je prehitel

   Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem. O prometnih težavah in predvidenih rešitvah premikanja po gručastem mestem jedru, ki je zaradi velikosti vozil in gostega prometa danes skoraj nemogoče Znamenito primorsko mestece Kobarid se med drugim ponaša tudi z zgodovinskim turizmom. Prav zaradi te turistične posebnosti pa je urejevanje tamkajšnjih prometnih izzivov tako rekoč zgodba brez konca. Če so nekoč med ozkimi ulicami švigali le vespe in fički, je danes čas za neprimerljivo razsežnejše jeklene konjičke. Skoraj vsako desetletje prinese kaj novega, naš kobariški poslušalec Slavko pa je teh desetletij nanizal že devet. "Cesta Kobarid–Svino je starodobna cesta, ozka in ne prenese toliko prometa. K večji preobremenjenosti pa pripomore tudi bližnji kamp. Na cesti ni prostora niti za pešce. Prometna stroka je v Kobaridu zelo slaba." Prometne zagate so v Kobaridu trdovratnejše od enega samega poletja. Župan Marko Matajurc nam je zatrdil, da so tik pred koncem javnega razpisa za celostne prometne študije. "V letošnjem letu bomo financirali prometno študijo, s katero želimo ugotoviti najboljše možnosti v prometni infrastrukturi v Kobaridu. Razmišljamo o conah poti za pešce, po tihem tudi o zaprtju mestnega trga in delne zapore Gregorčičeve ulice vsaj v poletnem času. Žal nekatere stvari lahko popravljamo in spreminjamo, nekaterih pa ne. Zavedati se moramo, da ima kraj tudi stare arhitekturne zasnove in škoda bi bilo, da bi jih zaradi prometa umikali. Zgodovina mora ostati. Ta novejša, večja vozila se bodo morala skozi mesto prebroditi na drugačen način, na primer s parkirišči zunaj kraja in javnim prevozom." Župan je ob koncu še dodal, da bo takoj po koncu študij odprl še javno debato o rešitvah, kjer bodo predlogi domačinov zaželeni in ovrednoteni. Do takrat pa je treba še počakati.

Contact Kje pa vas čevelj žuli

Guest appearances

Books guests

Based on episode analysis; this does not confirm that the show is currently accepting guests.