Strašno hudi

About Strašno hudi

O takšnih, ki ustvarjajo presežke ... in navdihe ... in predvsem strašno hude zgodbe.

Publisher

Klara Škrinjar, Maja Čakarić

Category

business · society & culture

Language

en

Explicit

No

First episode

10 May 2019

Latest episode

30 Sept 2026

Latest episodes

128 episodes in the feed.

1. 

   30 Sept 2026

   Jani Kramar se je bal smrti, zato jo je šel spoznat

   Trinajst let sedi ob posteljah ljudi, ki so v jeseni življenja, in po lastnih besedah jih je na zadnjo pot pospremil vsaj sto. Jani Kramar je predsednik območnega odbora Slovenskega društva Hospic za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Bdi nad postavitvijo druge Hospicove hiše v Sloveniji in vodi program za detabuizacijo smrti. Pred tem je 35 let delal v turizmu. Smrti se je nekoč silno bal in prav zato je postal prostovoljec, saj jo je hotel bolje razumeti. Čeprav je odraščal v zdravniški družini, kjer smrt ni bila tabu, je šele pozneje spoznal, da mu je nekaj manjkalo: »Smrt ni samo medicinski pojav. Človek je vsaj še duhovno, socialno in duševno bitje.« Spodbuja pogovore o smrti, saj so »zadrege ob koncu življenja manjše, če se o določenih stvareh spregovori takrat, ko je še čas«. Na obiskih ga svojci pogosto prosijo, naj bolniku ne omenijo diagnoze ali smrti, bolnik pa ga ob odhodu prosi, naj o tem, da se zaveda svojega konca, ne pove svojcem. Vsi torej vse vedo, vsak pa želi zaščititi drugega. Med kuhinjo in spalnico tako zraste zid, dragoceni tedni, ki bi jih lahko minili pogovorom, pa minevajo. Priročnika za takšne trenutke, ko se srečuje z neozdravljivo bolnimi in njihovimi svojci, seveda ni, zato v družine prihaja kot »eno veliko uho, pa majhna usta«. -- Podpri Strašno hude Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite www.strasnohudi.si/podpri

2. 

   22 Jul 2026

   Jožica Gričar, raziskovalka, ki drevesa opazuje z očmi forenzičarke

   Jožica Gričar z Gozdarskega inštituta Slovenije na gozd ne gleda kot običajna sprehajalka, temveč ga opazuje skorajda z očmi forenzičarke. V poletnem vonju smole in buhtenju zelenja ne vidi zgolj življenja, ampak prepoznava drevesa, ki se v vročini dušijo in pripravljajo na svoj konec. Jesen, ki nas številne pogosto očara s paleto svojih barv, pa zanjo nima zlatega pridiha, saj v njenih barvah vidi rezultat poletnega stresa in procese razpadanja, torej, barve jeseni so odtenki umiranja. Raziskovalka izpostavlja fascinanten biološki podatek, da so drevesa v resnici večinoma mrtva. Od 90 do 95 odstotkov njihovega tkiva predstavljajo mrtve celice, ki drevesu dajejo oporo in delujejo kot cevke za prenos vode. Brez teh mrtvih elementov drevesa ne bi mogla doseči takšnih višin in kljubovati vetru. In v ta namen določene celice izvedejo nekakšen nadzorovan samomor, da lahko drevo kot celota stoji in raste še stoletja. Jožica Gričar s svojo ekipo preučuje predvsem skorjo dreves, ki predstavlja prvo obrambno linijo drevesa. Opazuje, kako ekstremni dogodki, kot so požari, uničujejo gozdove, ki se ne morejo več dovolj hitro prilagajati novim razmeram. -- Podpri Strašno hude Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite www.strasnohudi.si/podpri

3. 

   25 Jun 2026

   Cianokast: Ni vsaka voda kopalna voda

   V sklepni epizodi serije Cianokast novinarji razgrnemo, kaj monitoring cianobakterij pove o naših vodah in zakaj so uporabniki mnogih priljubljenih voda v Sloveniji pogosto prepuščeni samim sebi. V zadnjem delu serije v ospredje stopijo novinarji Strašno hudih, Klara Škrinjar, Zarja Muršič, Samo Demšar in Maja Čakarić, in se posvetijo vprašanju, ki ga je pravzaprav odprla Veronina izkušnja in pogovori z raziskovalkami na NIB: kako dobro v resnici poznamo kakovost voda, v katerih se poleti hladimo, in v katere se z navdušenjem podajo psi. Slovenija ima vzpostavljen sistem nadzora za uradna kopalna območja, toda večina priljubljenih gramoznic, jezer in rečnih tolmunov mednje ne sodi. To pomeni, da tam ni rednega monitoringa, ni opozorilnih tabel in ni informacij o morebitnih tveganjih zaradi cianobakterij. V epizodi se posvetimo izhodiščem projekta Skrivnosti slovenskih motnih voda: kako pri nas spremljamo cianobakterije, kdo je odgovoren za obveščanje javnosti in zakaj se pristojnosti pogosto razpršene med občine, upravljavce zemljišč in državo. Pogledamo, kako se znanstveni podatki prelivajo (ali pa se ne) v odločitve na terenu, ter zakaj je prav pri neuradnih kopališčih največja vrzel med tem, kar bi ljudje morali vedeti, in tem, kar dejansko izvejo. V pogovoru novinarji pripovedujejo tudi o izkušnji sodelovanja z NIB in pri tem razmišljajo, zakaj so lahko znanstveniki več kot dobrodošli v novinarskih preiskavah. Pa pojasnjujejo, zakaj so prav raziskovalci postali edini neformalni obveščevalci javnosti v državi, in se pri tem sprašujejo, zakaj je pomembno vzpostaviti bolj odziven, jasen in dostopen sistem obveščanja, ki bi zaščitil tako ljudi kot njihove domače živali ne glede na to, ali se kopajo na uradnem kopalnem območju ali tam, kjer ga nihče ne nadzoruje. S to epizodo zaključujemo tridelno serijo Cianokast, ki je del projekta Skrivnost slovenskih motnih voda. Vse vsebine, vključno z besedili, brošuro, podkasti … najdete na projektni strani www.strasnohudi.si/cianobakterije.

Who has been a guest on Strašno hudi

Names identified in recent episode analyses. Showing up to five guests.

• Milica Antić Gaber
• Katja Mihurko
• Kristina Žagar Soderžnik
• Andreja Gomboc
• Jovana Mihajlović Trbovc

Reach and audience

Public platform figures. Ratings count people who left a rating, not total listeners.

YouTube views

2,101

Score snapshot 15 Sept 2025

Spotify

5.0 / 5

3 ratings

Podcast Authority Score: 50 / 100

A composite of feed quality, social presence, YouTube performance and engagement. Read the methodology.

Quality

62

Social presence

0

YouTube

65

Engagement

32

Shows with a similar audience

• 

  Metin čaj

• 

  Razkošje v glavi

• 

  Nedeljski gost

• 

  N1 Slovenija - n1info.si

• 

  Številke

• 

  Intervju - Radio