Oddaja, ki razlaga živalski svet.
Noetova banda
Claim This Podcastby RTVSLO – Val 202
95 episodes
Updated Daily
Accepts GuestsHas Sponsors
Podcast Overview
Oddaja, ki razlaga živalski svet.
Language
🇸🇮
Publishing Since
6/8/2013
3 verified contact emails on file for Noetova banda
Pitch yourself as a guest, propose sponsorships, or reach out directly to the host.
Recent Episodes
July 8, 2020
Obročkanje labodjih mladičev s Koseškega bajerja
Še pred nekaj desetletji labodi grbci pri nas niso bili tako zelo pogoste ptice. Videti jih je bilo mogoče na Bledu ali na Otočcu, kamor so jih sprva pripeljali za okras. Zadnja leta pa labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod? Te podatke naši ornitologi razberejo iz obročkov, ki jih ptice nosijo na nogah. Labodji par gnezdi tudi na Koseškem bajerju v Ljubljani. Letos je ta vzgojil šest mladičev, ki so jim včeraj predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Slovenskega centra za obročkanje ptic, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na noge namestili obročke.<p>Zadnja leta labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod?</p><p><p>Še pred nekaj desetletji labodi grbci pri nas niso bili tako zelo pogoste ptice. Videti jih je bilo mogoče na Bledu ali na Otočcu, kamor so jih sprva pripeljali za okras. Zadnja leta pa labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod? Te podatke naši ornitologi razberejo iz obročkov, ki jih ptice nosijo na nogah.</p> <blockquote><p>Ptice pri nas obročkajo vse od leta 1926 in kar nekaj labodov že ima obročke, ne pa vsi, saj je vse nemogoče prijeti. Mladim labodom ob obročkanju izmerijo še dolžino peruti, ptico tudi stehtajo. Mladi običajno tehtajo 4,5 kilograma, odrasli od osem do 13. Te živali povprečno živijo od osem do devet let. Pred leti so pri Vrhniki opazili laboda, ki je bil obročkan v Avstriji in je bil star nekje 25, 26 let.</p></blockquote> <p>Labodji par gnezdi tudi na Koseškem bajerju v Ljubljani. Letos je ta vzgojil šest mladičev, ki so jim včeraj predstavniki <a href="https://www.ptice.si/">Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije</a> ter <a href="https://www.pms-lj.si/si/o-naravi/zivali/vretencarji/ptici/slovenski-center-za-obrockanje-pticev">Slovenskega centra za obročkanje ptic</a>, ki deluje v okviru <a href="https://www.pms-lj.si/si/">Prirodoslovnega muzeja Slovenije</a>, na noge namestili obročke.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_113243.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_111724.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_111456.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_111123.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_110133.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_104211.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_104123_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200707_111143.jpg'></a> </div></figure> </div></p>
July 13, 2019
Škodljivec socializma
Krompir, o katerem je sicer več teorij, kdo ga je iz novega sveta prvi pripeljal v Evropo, je bil na svoji prvi poti čez Atlantik brez progaste družbe. Tudi za časa Marije Terezije, ki je gojenje te kulture v naši deželi zapovedala, se kmetom o krompirjevi nadlogi še sanjalo ni. A koloradski hrošč, ki je dobil ime po državi, kjer so ga najprej opazili in ki se je najprej prehranjeval z divjimi razhudniki in šele sredi 19. stoletja ugotovil, da je krompir boljši, se ni hitro razširil le po Ameriki, pač pa kaj kmalu kot slepi potnik na ladjah prišel tudi v Evropo. Najprej v Francijo, pri nas pa so ga prvič opazili na Krškem polju leta 1946 in zaradi škode, ki jo je povzročal, ga je takratna oblast poimenovala kar škodljivec socializma. Po več kot 70-ih letih je koloradski hrošč še vedno velika nadloga in zadnjih 20 let tudi predmet preučevanja na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. O raziskavah, povezanih s tem krompirjevim škodljivcem in možnimi ukrepi proti njemu, pa tudi o sami žuželki nam je več povedal Stanislav Trdan, redni profesor za področje varstva rastlin in predstojnik katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo.<p>Zaradi koloradskega hrošča je Evropa nekoč zavračala ladje iz Amerike</p><p><p>Krompir, o katerem je sicer več teorij, kdo ga je iz novega sveta prvi pripeljal v Evropo, je bil na svoji prvi poti čez Atlantik brez progaste družbe. Tudi za časa Marije Terezije, ki je gojenje te kulture v naši deželi zapovedala, se kmetom o krompirjevi nadlogi še sanjalo ni. A koloradski hrošč, ki je dobil ime po državi, v kateri so ga najprej opazili, in ki se je najprej prehranjeval z divjimi razhudniki ter šele sredi 19. stoletja ugotovil, da je krompir boljši, se ni hitro razširil le po Ameriki, pač pa kaj kmalu kot slepi potnik na ladjah prišel tudi v Evropo.</p> <p>Najprej v Francijo, pri nas pa so ga prvič opazili na Krškem polju leta 1946 in zaradi škode, ki jo je povzročal, ga je takratna oblast poimenovala kar škodljivec socializma. Po več kot 70 letih je koloradski hrošč še vedno velika nadloga in zadnjih 20 let tudi predmet preučevanja na <a href="http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-agronomijo/o-oddelku/">Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani</a>. O raziskavah, povezanih s tem krompirjevim škodljivcem, in mogočimi ukrepi proti njemu, pa tudi o sami žuželki nam je več povedal <strong>Stanislav Trdan</strong>, redni profesor za področje varstva rastlin in predstojnik katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo.</p> <p></p></p>
June 8, 2019
Komur gredo na živce naši škržadi, tropskih še ni slišal
Akademik, biolog doktor Matija Gogala je svoje zanimanje najprej posvetil stenicam, te je že kot dijak preučeval, zbiral in študiral njihove vrste, kar je bilo pri število 650 vrst samo v Sloveniji precej obširno področje dela. Zanimala sta ga tudi žuželčja vid in sluh pa vibracijska komunikacija. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so ga, ko je obiskal Tajsko in Malezijo, začeli zanimati škržadi. Sam zagovarja zapis »škržad« namesto »škržat«. Prvi sicer velja za pravilnejšega, drugi pa je narečen, a se ga prav tako dopušča. Škržadi pa zadnja leta niso več tipični za obmorske kraje in Kras, slišimo jih lahko tudi v ljubljanskem Tivoliju pa celo nad Hotedršico. Kako so prišli tja, še vedno ni jasno.Doktor znanosti Matija Gogala je tudi prvi začel zbirati zvoke za Arhiv živalskih zvokov - študijsko zbirko posnetkov živalskih zvokov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.<p>Komur gredo na živce naši škržadi, tropskih še ni slišal</p><p><p>Akademik, biolog dr.<strong> Matija Gogala</strong> je svoje zanimanje najprej posvetil stenicam, te je že kot dijak preučeval, zbiral in študiral njihove vrste, kar je bilo pri število 650 vrst samo v Sloveniji precej obširno področje dela. Zanimala sta ga tudi žuželčja vid in sluh pa vibracijska komunikacija.</p> <p>V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so ga, ko je obiskal Tajsko in Malezijo, začeli zanimati škržadi. Sam zagovarja zapis »škržad« namesto »škržat«. Prvi sicer velja za pravilnejšega, drugi pa je narečen, a se ga prav tako dopušča. Škržadi pa zadnja leta niso več tipični za obmorske kraje in Kras, slišimo jih lahko tudi v ljubljanskem Tivoliju pa celo nad Hotedršico. Kako so prišli tja, še vedno ni jasno.</p> <p>Doktor znanosti Matija Gogala je tudi prvi začel zbirati zvoke za <a href="http://www.pms-lj.si/si/o-naravi/zivali/oglasanje-zivali/arhiv-zivalskih-zvokov"><strong>Arhiv živalskih zvokov </strong></a>– študijsko zbirko posnetkov živalskih zvokov<strong>,</strong> ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.</p></p>
95 total episodes available
Deep-dive analytics for Noetova banda
Frequently asked questions
Have a different question and can't find the answer you're looking for? Reach out to our support team by sending us an email and we'll get back to you as soon as we can.
- What is Noetova banda?
- How often does this podcast release new episodes?
This podcast updates daily.
- Where can I listen to this podcast?
This podcast is available on 4 platforms including Apple Podcasts, Spotify, and more. You can also use the RSS feed directly.
- Does this podcast accept guests?
Information about guest appearances is not available.
Legal Disclaimer
Pod Engine is not affiliated with, endorsed by, or officially connected with any of the podcasts displayed on this platform. We operate independently as a podcast discovery and analytics service.
All podcast artwork, thumbnails, and content displayed on this page are the property of their respective owners and are protected by applicable copyright laws. This includes, but is not limited to, podcast cover art, episode artwork, show descriptions, episode titles, transcripts, audio snippets, and any other content originating from the podcast creators or their licensors.
We display this content under fair use principles and/or implied license for the purpose of podcast discovery, information, and commentary. We make no claim of ownership over any podcast content, artwork, or related materials shown on this platform. All trademarks, service marks, and trade names are the property of their respective owners.
While we strive to ensure all content usage is properly authorized, if you are a rights holder and believe your content is being used inappropriately or without proper authorization, please contact us immediately at hey@podengine.ai for prompt review and appropriate action, which may include content removal or proper attribution.
By accessing and using this platform, you acknowledge and agree to respect all applicable copyright laws and intellectual property rights of content owners. Any unauthorized reproduction, distribution, or commercial use of the content displayed on this platform is strictly prohibited.