V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Kulturni fokus
Claim This Podcastby RTVSLO – Prvi
211 episodes
Updated Daily
Accepts GuestsHas SponsorsLocation 🇸🇮
Podcast Overview
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Language
🇸🇮
Publishing Since
3/4/2022
3 verified contact emails on file for Kulturni fokus
Pitch yourself as a guest, propose sponsorships, or reach out directly to the host.
Recent Episodes
June 5, 2026
»Roman podaja celovito podobo neke družbe, nekega stanja duha, sveta ali celo kozmosa nasploh«
Ker so romani izjemno raznoliki po svojem obsegu, obliki in vsebini, tudi ni nemudoma jasno, kaj bi utegnila biti tista njihova skupna lastnost, zaradi katere jih vendarle lahko spravimo pod isto oznako: roman<p><strong>Tolstojeva Ana Karenina</strong> je, kot dobro vemo, precej špehata knjiga, medtem ko je <strong>Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice</strong> čisto tanka. <strong>Goethejevo </strong><strong>Trpljenje mladega Wertherja</strong> se sklene tragično, s samomorom, medtem ko se <strong>Prevzetnost in pristranost </strong><strong>Jane Austen</strong> izteče v pravi pravcati happy end. <strong>Cervantesov </strong><strong>Don Kihot</strong> kar kipi od napetih prigod in preobratov, medtem ko Oblomov, osrednji junak v istoimenskem delu <strong>Gončarova</strong>, komaj vstane iz postelje. Povedi, v katerih je <strong>Proust</strong> izpisal <strong>V Swannovem svetu</strong>, so vratolomno nalomljene v številna priredja in podredja, ki v iskanju končne pike zlahka bohotno napolnijo celo stran ali še več, medtem ko so <strong>Hemingwayevi</strong> stavki v <strong>Komu zvoni</strong> poudarjeno kratki, čvrsti, strogo obvladani. Medtem ko <strong>García Márquez</strong> v <strong>Stotih letih samote</strong> po svoje popisuje zgodovino Kolumbije, nam <strong>Cao Xueqin</strong> s <strong>Sanjami v rdeči sobi</strong> slika osupljivo podobo Kitajske sredi 18. stoletja. In ko smo že pri stoletjih – <strong>Petronij</strong> je svoj <strong>Satirikon</strong> pisal v prvem, <strong>Han Kang</strong> pa svojo <strong>Vegetarijanko </strong>v enaindvajsetem.</p> <p>Ni kaj, svetovni romaneskni kanon sestavljajo dela, ki si med seboj niso niti malo podobna. Pa vendar za vse te knjige pravimo, da so to romani. Zakaj? Kaj neki bi utegnila biti tista njihova sicer izmuzljiva, težko ugotovljiva, skrivnostna, a vendar skupna lastnost, ki nam omogoča, da jih – pa naj bodo še tako različni med seboj – vendarle lahko spravimo pod isto oznako: roman? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili komparativista, predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofska fakultete, <strong>akad. dr. Toma Virka</strong>. Naš gost je namreč pred nekaj meseci pri Založbi Univerze v Ljubljani izdal razpravo <strong>Spisi o teorijah romana</strong>, kjer na pregleden in komunikativen način pretresa nekaj najbolj intrigantnih, intelektualno ambicioznih teorij, ki so jih v 20. stoletju ponudili raziskovalci literature, da bi odgovorili na zagonetno vprašanje, kaj je to roman oziroma, še natančneje, po čem je roman pravzaprav roman.</p> <p><br />Foto: don Kihot in Sančo Pansa, junaka prvega evropskega novoveškega romana, kakor ju je leta 1893 upodobil francoski slikar Louis Anquetin, litografija (Wikipedia, javna last)</p>
May 29, 2026
Slivovka – bratska, totemska in demonska pijača
Slivovka je pijača, ki je, kot trdi dr. Jernej Mlekuž, zaznamovala prostor nekdanje Jugoslavije in razmišlja: kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku? <p><strong>Dr. Jernej Mlekuž v </strong>knjigi <strong>Bratstvo in slivovka </strong>zgodovino pripoveduje iz nepričakovanega zornega kota – iz šilca slivovke. To ni le knjiga o pijači<strong>, </strong>temveč o svetu, ki se vrti okoli nje. Ena sama tekočina namreč o narodu, zgodovini in vsakdanjem življenju lahko razkrije več, kot številne uradne razlage. Slivovka ni zgolj alkohol, ampak simbol – most med ljudmi, kraji, spomini ... </p> <p>Kako lahko ena sama pijača pove več o zgodovini kot učbeniki? Tako, da opojno tekočino razumemo, kot jezik pripadnosti, sredstvo prepričevanja in celo detonator zgodovine. V njej se srečujejo gostoljubje, trgovina, miti in razpadanje skupnosti. Tokrat pogled v kozarec slivovke – in skozi njega razkriva zgodbo Jugoslavije in sveta po njej. V zelo razširjenem alkoholu izvemo več o družbi, ki se v njem zrcali. Slivovka tu ni rekvizit, ampak glavna figura: tekoča priča časa, ki povezuje spomine, razpoke in vsakdan.</p> <p>A ta zgodba ima tudi temnejšo plat. Časopisni zapisi govorijo o razširjenem pijančevanju, ki zajame podeželje in mesta, vlake in ceste, vojašnice in nedeljske večere. Alkohol postane del vsakdanjika, njegove posledice pa segajo od nasilja do polnih bolnišnic.</p> <p class="isSelectedEnd">Slivovka tako ni le tolažba ali navada, ampak simbol širših družbenih napetosti. Je hkrati vezivo in razdiralec, most in prepad. Lahko povezuje ljudi in hkrati razkriva njihove razlike. Slivovka je preživela režime, meje in vojne ter ostala stalnica prostora, ki se je nenehno spreminjal. Avtor knjige Bratstvo in slivovka pokaže, kako včasih narod najlažje razumeš prav tam, kjer si nekaj naliva.</p> <p class="isSelectedEnd">gost: <strong>dr. Jernej Mlekuž,</strong> ZRC SAZU (Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije)</p>
May 22, 2026
Srečko Kosovel – vizionar
Pesmi, ki jih je ustvarjal v zadnjih letih življenja, govorijo o apokalipsi starega sveta, obenem pa tudi že ustvarjajo nov, etično prenovljen kozmos, utemeljen na prelomnih spoznanjih relativnostne in kvantne fizike<p>Zdaj, ko od njegove smrti mineva sto let, in se razgledujemo po literarnem opusu, ki nam ga je komaj dvaindvajsetleten zapustil, se ni mogoče ne čuditi se <strong>Srečku Kosovelu</strong>. V nekaj kratkih letih ustvarjanja je pesnik namreč ustvaril opus, ki ni le nenavadno obsežen, ampak tudi notranje sila pester, raznolik in pogosto naravnost vizionarski. Številni bralke in bralci ga seveda cenimo prvenstveno zaradi nežnih, občutenih impresij, v katerih je – slej ko prej pod vplivom <strong>Josipa Murna</strong> – upesnjeval rodno kraško krajino, a z minevanjem časa postaja jasno, da je najbrž še pomembnejši, nagovorno še močnejši tisti del njegovega pesništva, v katerem Kosovel tematizira nov, radikalno spremenjen položaj, v katerem se je prav v času njegovega življenja znašlo človeštvo.</p> <p>Pomislimo: <strong>Einstein</strong> objavi svojo relativnostno teorijo leta 1905, <strong>Picasso</strong> naslika <strong>Avignonske gospodične</strong> leta 1907, sedem let zatem izbruhne prva svetovna vojna, še tri leta pozneje pa oktobrska revolucija. Svet starih, stoletnih gotovosti, v katerega se je marca leta 1904 Kosovel rodil, je do njegovega 14 leta kratko malo prenehal obstajati. In tega se je Kosovel za razloček od velike večine tedanjih Slovencev – pa ne le Slovencev, kar Evropejcev – očitno zelo dobro zavedal. Pesmi, ki jih je ustvarjal v zadnjem obdobju življenja, namreč tematizirajo propad, apokaliptični propad starega sveta, obenem pa tudi že stopajo v nek nov prostor, v nek nov, etično prenovljen kozmos, ki ga, podkletene z idejami <strong>Friedricha Nietzscheja</strong>, <strong>Karla Marxa</strong>, ruskih avantgardistov ter relativnostne in celo kvantne fizike, ustvarjajo tako rekoč sproti, iz verza v verz.</p> <p>Toda: kako se je Kosovelu sploh uspelo seznaniti se z vsemi temi idejami? Kako jih je spajal med seboj? In, jasno, kakšne etične konsekvence je uspel potegniti iz osupljivih novih odkritij, do katerih so se takrat dokopale naravoslovne znanosti s fiziko na čelu? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili enega naših najboljših poznavalcev Kosovela, literarnega zgodovinarja, dolgoletnega predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, <strong>dr. Janeza Vrečka</strong>, avtorja še sveže razprave <strong>Čas ≡ prostor</strong> (LUD Literatura), v kateri se posveča doslej neraziskanemu vprašanju, kako sta na Kosovela vplivala Albert Einstein in <strong>Max Planck</strong> in kako je, oborožen z njunimi spoznanji, naš pesnik stopil v frontalni spopad z do tedaj prevladujočimi koncepcijami sveta, ki so počivale na starih idejah <strong>Renéja Descartesa</strong> in <strong>Isaaca Newtona</strong>.</p> <p><br />Foto: Srečko Kosovel leta 1920 (Wikipedija, javna domena)</p>
211 total episodes available
Recent guests on Kulturni fokus
Guests from recent episodes — sign up to see every guest that has ever appeared on this show.
Svetlana Slapšak
Guest
Dr Tamara Dietrich
Guest
Dr Rajko Muršič
Guest
Maja Haderlap
Guest
Gregor Moder
Guest
Blaž Kavšeka
Guest
Nada Grošelj
Guest
Similar Podcasts
Discover related shows you might enjoy
Ars humana
RTVSLO – Ars
Razgledi in razmisleki
RTVSLO – Ars
Podobe znanja
RTVSLO – Ars
Glasovi svetov
RTVSLO – Ars
Sledi časa
RTVSLO – Prvi
Sobotno branje
RTVSLO – Prvi
Razkošje v glavi
RTVSLO – Prvi
Izšlo je
RTVSLO – Ars
Pogled v znanost
RTVSLO – Ars
Gremo v kino
RTVSLO – Ars
Intelekta
RTVSLO – Prvi
Intervju - Radio
RTVSLO – Prvi
Številke
RTVSLO - MMC
Eppur si muove - In vendar se vrti
RTVSLO – Prvi
Nedeljski gost
RTVSLO – Val 202
Deep-dive analytics for Kulturni fokus
Frequently asked questions
Have a different question and can't find the answer you're looking for? Reach out to our support team by sending us an email and we'll get back to you as soon as we can.
- What is Kulturni fokus?
- How often does this podcast release new episodes?
This podcast updates daily.
- Where can I listen to this podcast?
This podcast is available on 9 platforms including Apple Podcasts, Spotify, and more. You can also use the RSS feed directly.
- Does this podcast accept guests?
Yes, this podcast regularly features guests.
Legal Disclaimer
Pod Engine is not affiliated with, endorsed by, or officially connected with any of the podcasts displayed on this platform. We operate independently as a podcast discovery and analytics service.
All podcast artwork, thumbnails, and content displayed on this page are the property of their respective owners and are protected by applicable copyright laws. This includes, but is not limited to, podcast cover art, episode artwork, show descriptions, episode titles, transcripts, audio snippets, and any other content originating from the podcast creators or their licensors.
We display this content under fair use principles and/or implied license for the purpose of podcast discovery, information, and commentary. We make no claim of ownership over any podcast content, artwork, or related materials shown on this platform. All trademarks, service marks, and trade names are the property of their respective owners.
While we strive to ensure all content usage is properly authorized, if you are a rights holder and believe your content is being used inappropriately or without proper authorization, please contact us immediately at hey@podengine.ai for prompt review and appropriate action, which may include content removal or proper attribution.
By accessing and using this platform, you acknowledge and agree to respect all applicable copyright laws and intellectual property rights of content owners. Any unauthorized reproduction, distribution, or commercial use of the content displayed on this platform is strictly prohibited.